Obstajata dve vrsti ljudi

“Tisti z nabitimi pištolami in tisti, ki kopljejo.”

- Blondie

V ZDA so že nekaj časa v teku kampanje kandidatov za bodočega predsednika (m/ž, kajneda). Ravno včeraj sem v mailbox dobil pošto z linkom na video, katerega del je bil intervju z enim od kandidatov, Ronom Paulom. Vprašanje je bilo, če lahko citira zakon, ki državljanom (m/ž) ZDA nalaga plačilo zveznega davka na dohodek. Zakona ni mogel navesti, ker ga (menda) ni!?! Z IRS v mislih je Ron “zmogel” tole:

“If they think it’s the law and they have all the guns, he-he…”

Z drugimi besedami: ljudje davek plačujejo (samo) zato, ker jih je strah, kaj bo sicer z njimi naredila davčna služba, i.e. those-with-all-the-guns,-he-he. Zakaj že lastniki in najemniki lokalov plačujejo t.i. varščino mafiji?

ZDA-jevska zakonodaja je tako zapletena, oziroma – v veliki meri zaradi precedenčnega sistema – tako obsežna, da je preprosto neobvladljiva. Ljudje so prepričani, da tak zakon obstaja, ker… ker… “ker je splošno znano, da vsi plačujejo davke, plačevali so jih že njihovi predniki, kolikor daleč pomnijo in saj vendar ne bi bili tako neumni, da bi jih plačevali, če ne bi bilo treba”, ladidadida.

Je pri nas kaj bolje? Ne nujno glede “novih” davkov. Recimo, prideš na vložišče na sodišču in skušaš v določeni zadevi vložiti kup “papirjev”, ki si jih trudoma zbral, potem pa ti uradnik za pultom reče, da rabiš še “to, to in to”, ker so pač “predpisi zdaj takšni”. Se kdo spomni, da bi ga vprašal po natančnem citatu zakona, strani, člena, odstavka, alineje, ki to res nalaga? Ponavadi ne. A bi bilo dobro. Ker pač vsi nismo pravni strokovnjaki, bi morali imeti najetega stalnega pravnika/odvetnika (m/ž), ki bi takšne zadeve urejal oz. nas varoval pred morebitnimi podlimi triki. No, stroški za kaj takega so recimo v primerjavi z odplačili kreditov ali pa kar preprosto s stanarinami, ki jih komaj še zmoremo, astronomski, zato nas večina “svojih” odvetnikov nima.

Kako pereč je problem stroškov, lepo ilustrira naslednji ZDA-jevski primer v zvezi z njihovo patentno zakonodajo, konkretno softversko. Microsoft se je pred kratkim pritoževal, da free softver, konkretno Linux, krši vsaj 235 njihovih (t.j. Microsoftovih) patentov. Linuxaši so Microsoft izzvali, naj citira teh dvesto-in-nekaj patentov, da jih bodo proučili in modificirali kodo, tako da ne bo več z njimi v konfliktu. Microsoft je rekel: takšna raziskava se nam finančno ne splača. What?!? Ena največjih kompanij na svetu ne zmore stroškov za odvetniško ekipo, ki bi raziskala regulativo in navedla konflikte z njihovimi patenti? Z drugimi besedami: raziskava bi stala več kot ves prihodek iz naslova “kršenih” pravic njihove t.i. intelektualne lastnine?

Kako naj jih potem zmoremo navadni smrtniki?!? Kjerkoli na svetu!?!

Če povzamem: zgornji citat se gladko lahko bere tudi tako: obstajata dve vrsti ljudi – tisti, ki si lahko privoščijo dobre odvetnike in tisti, ki nasrkajo.

Balkonski

  • Share/Bookmark

En odgovor to “Obstajata dve vrsti ljudi”

  1. Ne komentira:

    Pozabil si na rob medalje….Obstajajo se ljudje, ki so odvetniki.
    Ali pa sodniki. Ali pa tozilci. Ali gledalci v dvorani. Ali novinarji, ki porocajo o procesu. In kot kaze je ta rob medalje veliko vecji kot obe plati.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !