Razprodaja sodniške kredibilnosti

Z izjemo Testena so se sodniki v današnjih Trenjih blamirali.

Malo jih je sprovociral Pezdir, malo Matoz, poslanka Žgajner Tavževa jih je razkurila z izmikanjem konkretnemu odgovoru o (njeni) plači, minister Gregor se je, ko mu je ena od sodnic očitala pomanjkljivo znanje o sodstvu, celo bil primoran sklicati na svoj doktorat. Tristo kosmatih! Celo zdravniki, s katerimi se je pogajal pred sodniki, mu niso očitali pomanjkanja znanja anatomije! Sodnica, ki ima 1800, ne, pardon, 2200 evrčkov, ne pardon, … koliko že?, plače je delovala kot kakšna užaljena smrklja. Matoz jo (in jih) je pozival naj vendar slečejo toge in se obnašajo priložnosti primerno, a (spet z izjemo Testena) zaman. Poslanki Beblerjevi je ušla primerjava med kvaliteto in kakovostjo. Plus ena odvetnica za dobro mero.

“Glas ljudstva” je z dvema tretjinama proti eni pokazal, kaj si o sodniških plačah in njihovi nedotakljivosti mislimo davkoplačevalci (beri: thumbs down).

Po eni strani res ne vem, kaj ima z njihovo (ekonomsko pa tudi siceršnjo) neodvisnostjo in nepristranskostjo opraviti plača. Takšna kot je, je vsaj štirikrat višja od minimalne, s katero si svojo neodvisnost (od Karitasa) mora hočeš-nočeš zagotavljati prenekateri delavec. Po drugi pa situacija, ko ima od vseh udeležencev v sodni dvorani najnižjo plačo prav sodnik, le temu ne krepi avtoritete. Po tretji strani avtoriteta (formalno) nima nič opraviti s sojenjem. Po četrti smo uporabniki njihovih storitev (kajti sodstvo je servis) upravičeno nezadovoljni s sodnimi zaostanki. Po peti pa dobiš žulje od pretesnih čevljev. Ladidadida…

Sodniki (no, predvsem sodnice) pravijo, da delajo po normi, ki da je zelo visoka. Minister Gregor ne ostane dolžan in pravi, da z normo, ki jo dosežejo praktično vsi, nekaj ni v redu. Pri tem gladko pozabi, da si s (pre)nizko normo napeljuje vodo na svoj mlin, ko da sodnikom avtomatično na voljo dodatke za uspešnost pri delu. Ti so (po tretji strani) tudi s tem nezadovoljni.

Zdaj pa kronski dokaz nesposobnosti enih in drugih (in petih): menda v nekakšni regulativi piše, da morajo biti sodniške plače primerljive s poslanskimi. Pri tem so sodniki hinavski na eno, minister Gregor pa na drugo stran: “primerjavo” sodniki razumejo kot enakost, minister pa… no, kot primerjavo. Kajti resnici na ljubo se da prav lepo primerjati plačo kateregakoli sodnika s plačo kateregakoli poslanca: ali je ena nižja od druge, ali pa sta enaki. To je splošen problem vsega pravosodja: regulativa (incl. zakonodaja) je tako malomarno napisana (in sprejeta!), da pušča preveč prostora za interpretacijo. Dragi sodniki, če hočete primerjavo po vašem okusu, jo morate v regulativi konkretizirati s številkami!

Nadaljevanje kronskega dokaza: v oddaji je beseda tekla tudi o iskanju pravice na evropskih sodiščih zaradi kršenja pravice do pravočasnega sojenja. Testen je to sicer priznal, a se je skušal izmazati na račun procesnih pravil, ki se jih sodniki pač morajo držati.  Procesna pravila se vendar dajo spremeniti! Napišite novo regulativo/zakonodajo, ki bo izboljšala procedure, in jo dajte sprejeti v parlament. Sicer bo trajalo kakšno leto preden se je bodo poslanci usmilili, ampak – hej! – bolje vrabec v roki, kot vrabec na strehi. ;-)

Balkonski

  • Share/Bookmark

9 odgovorov to “Razprodaja sodniške kredibilnosti”

  1. nemo komentira:

    Balkonski, super komentar na Trenja. Sodniki si res sami jamo kopljejo in ljudstvo jih se samo bolj vanjo zasipava.

  2. Pris komentira:

    Nisem gledal Trenj, ampak po odzivih sodeč so sodniki slabo zagovarjali svoje zahteve. Načeloma se z zgornjim zapisom strinjam, čeprav kot povsod v državni upravi obstajajo tudi med sodniki in sodišči razlike glede kvalitete, obremenjenosti ipd. Ampak to se mora rešiti na drugih nivojih.

    Edino, s čimer se ne strinjam – in tega ne vidim prvič – je primerjava sodniških plač z minimalno. Misliim, da take primerjave zvenijo demagoško in poceni. Sodniška funkcija bi morala biti bolj ugledna in je res ne bi smeli primerjati z delavci na “minimalcu”, po drugi strani pa je res, da bi se tudi sodniki za svoj ugled morali bolj potruditi.

    Glede procesnih pravil tudi ni tako enostavno. Zakon o kazenskem postopku se je spremenil že osemkrat (v pripravi pa je tudi temeljita prenova, kjer bo postavljen povsem na novo), vsakič pa so se morali organi kazenskega pregona in sodniki tem spremembam prilagoditi, kar se zaradi delikatnosti teh postopkov ne more zgoditi čez noč. Podobno je z Zakonom o pravdnem postopku, ki je tudi doživel korenite spremembe, nazadnje pred par meseci. Vprašanje je tudi, koliko bi sodnike in njihove osnutke sprememb upoštevala vlada, saj sami niso predlagatelji zakonov, in pa navsezadnje tudi državni zbor kot zakonodajalec. Po mojih informacijah se je že večkrat zgodilo, da so vrhovni sodniki sodelovali pri pisanju zakonov, pa so bili njihovi predlogi “povoženi” zaradi političnih kupčkanj ali drugih interesov. Žal so zakoni ponavadi stvar politike, ne sodstva.

    Za konec pa še:
    Najbrž so o tem diskutirali tudi v včerajšnji oddaji. Sodniška funkcija je nezdružljiva z drugimi dejavnostmi, kar pomeni, da sodniku onemogoča dodaten zaslužek. Pri določanju plač glede na primerljive poklice, ki se ponavadi mečejo v isti koš (zdravniki, šolniki), bi morali upoštevati tudi to dejstvo. Koliko srednješolskih učiteljev popoldne nudi inštrukcije za dodaten zaslužek, da univerzitetnih profesorjev, ki služijo še s članki, strokovnimi mnenji ipd. in ki jim osnovna zaposlitev služi zgolj kot status za pridobitev dodatnih poslov, sploh ne govorim. Podobno je z zdravniki in zasebnimi klinikami. Poznam tudi zneske, ki se gibljejo v odvetništvu, notariatu in gospodarstvu, kjer pravnik s pravosodnim izpitom in npr. 10-letnimi delovnimi izkušnjami praviloma zasluži bistveno več, kot če bi opravljal sodniško funkcijo. Ne bi rad žalil sodnikov, ampak že slednje dejstvo nas lahko napeljuje, da so sposobnejši in kvalitetnejši že davno odšli (najbrž to velja za celotno državno upravo).

  3. Morska komentira:

    Primerjava med plačo delavca in sodnika je neprimerna, saj je izobrazba enega in drugega v zelo velikem razponu. Pri plačah je vedno problem, saj sama menim, da je skorajda nemogoče le te uskladiti tako, da bi vsak dobil nek “idealen” znesek. Znotraj vsakega segmenta so namreč taki, ki delajo dobro in tisti, ki ne, pa tudi če dobijo prvi več, je razlika med njima zelo nizka. Edina rešitev bi skorajda bila, če bi bile plače določene individualno, pa še to se poruši, ker jo pač mora nekdo objektivno določit.
    Kar se tiče poslancev.. ne vem sicer, koliko znaša plača slehernega izmed njih, a kolikor mi je znano, je njihovai izobrazbena struktura zelo različna. Nekateri imajo naprimer le srednjo strojno izobrazbo, pa če pozabim na plačo, se pri tem vprašam, kolikšna je kredibilnost le teh, ki odločajo o zelo pomembnih rečeh.
    Sicer pa se sama ne spuščam v ocenjevanje dela ljudi, katerega vse premalo poznam.

  4. Neugodni komentira:

    Strinjam se za predhodnima mnenjema z tem dodatkom; sodniki so si res zabili avtogol s sodelovanjem na Trenjih.

    Po mojem mnenju je bila zadeva zavožena že, ko so se odločili štrajkat, na kar jih je Matoz “nesramno prijazno” tudi opozoril – njihova nevtralnost in integriteta sta -po moje- usodno kompromitirana. Vsakemu je bilo jasno, da jih bo vlada zaradi štrajka križala v medijih in hujskala ljudi, ki problematike žal ne razumejo in je ne poznajo, s tem da bo kazala na domnevno samopašnost sodnikov.

    Upam, da so geniji, ki so botrovali odločitvi za štrajk pomislili na to, da s tem pomagajo na volitvah tej koaliciji in posledično v najhujšem primeru nadaljevanju sedanjega načina vodenja državne uprave in pravosodja.

  5. balkonski komentira:

    @Pris: S primerjavo sodniške z minimalno zagotovljeno plačo nisem hotel zagovarjati mnenja, da naj bo sodniška tako nizka. Tudi takšna, kot je zdaj, je prenizka – kot so prenizke vse plače v Sloveniji. Hotel sem samo opozoriti na to, da so sodniki pri svojih zahtevah pgoosto arogantni. Predsednica Sodniškega društva Janja Roblek je ob neki drugi priložnosti na televiziji (mislim, da je bilo v Odmevih) na provokativno (ali pa tudi ne) vprašanje ministra Gregorja odgovorila, da si z zdajšnjimi plačami sodniki ne morejo zagotoviti spodobne eksistence (zase in za svoje bližnje). To je žalitev za vse tiste, ki imajo manjše plače.

  6. Rado komentira:

    Balkonski,
    odlično si povzel situacijo.
    Mi je bilo včeraj kar malo žal sodnikov.
    Zelo nespretni so v situaciji, ko nimajo niti razprave v svojih rokah.
    Pred naslednjimi soočenji morajo nujno zamenjati ekipo in se pustiti poučiti malo o javnem nastopanju in diskusiji. Drugače jih bo vsak Pezdir, pardon, pobalin v “rit nosil”.

  7. Jan komentira:

    Samo eno vprašanje. Rečeno je bilo, da se sodniki ne smejo ukvarjati z dodatnimi dejavnostmi. Ali potemtakem g. Vasilij Polič zastonj nastopa na TV Slovenija v oddaji Zvezde pojejo, ali piše knjige brez honorarja. Resno dvomim tako, da tak argument ne zdrži. Če je sodnik sposoben in ni samo enostranski, lahko dodatno kar lepo zasluži.

  8. Pris komentira:

    41. člen Zakona o sodniški službi pravi, da sodnik ne sme opravljati odvetniških ali notarskih poslov oziroma gospodarske ali druge pridobitne dejavnosti. Sodnik prav tako ne sme opravljati poslovodskih poslov in ne sme biti član upravnega ali nadzornega odbora gospodarske družbe ali druge pravne osebe, ki se ukvarja s pridobitno dejavnostjo.

    Sodnik ne sme sprejeti nobene zaposlitve ali dela, ki bi ga oviralo pri opravljanju službe ali nasprotovalo ugledu sodniške službe oziroma vzbujalo vtis, da pri opravljanju svoje službe ni nepristranski. O sprejemu dela, ki ga sodnik lahko opravlja poleg sodniške službe, mora sodnik predhodno pisno obvestiti predsednika sodišča, ki potem odloči, ali to delo lahko opravlja.

    Kot vidiš gre za kar hude omejitve, ki jih večina drugih poklicev nima. Zdravnik lahko poleg tega, da slika ali piše pesmice, popoldne dela tudi na privat klinikah in služi dodatne denarce, prav tako lahko učitelj popoldne zasebno prevaja in inštruira, univerzitetni profesor pa izdeluje plačana strokovna mnenja iz svoje stroke, se ukvarja s cenilstvom ali pa sodeluje pri naročenih projektih.

    Poanta je v tem, da sodnik v zasebnem času ne sme opravljati dodatnega dela iz svoje stroke, kar ostali primerljivi poklici lahko. G. Polič potrebuje za svoje udejstvovanje na TV in pisarjenje dovoljenje svojega šefa, ne bi pa mogel popoldne npr. dajati pravnih nasvetov.

  9. Jan komentira:

    Hvala lepa za pojasnilo.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !