Pobot na komando po Dežmanovo

Dežmanov Jože se v prispevku na svojem blogu spet spreneveda. Med drugim tudi pravi, da je že večkrat pisal o spravnem referendumu. Vsebine omenjenih pisarij ne poznam, vem pa, da se sprave ne da predpisati z referendumom. Še najmanj s takšnim, kot ga predlaga Dežman. Po njegovem bi naj se vprašanje glasilo: Ali je za osvojitev in ohranitev oblasti dovoljeno moriti, ropati in lagati?

Prvič: to je ziheraško vprašanje, ki pomeni 100% “uspeh”. V narekovaju zato, ker nam rezultat ne bi povedal nič več, kot vemo že zdaj, brez referenduma.

Drugič: tak referendum nikoli in nikdar ne bi prinesel sprave. Sprave se ne da zaukazati. Kako si lahko antilektualci tipa Jože Dežman predstavljajo, da bi dokument (recimo resolucija), požegnan v parlamentu (pa čeprav na podlagi rezultata referenduma) pomenil spravo? Ne gre.

Najpomembneje: mlajša generacija, vključno z mano, ni skregana z nikomer in zato tudi sprave ne potrebuje. Nam pa gre vedno bolj na jetra, ker si nas ljudje tipa Jože Dežman, s svojimi eskapadami nadvse želijo (na novo) spreti. Če se ne boste nehali truditi, vam nemara celo uspe.

Osporavajoč Miklavžu Komelju nagrado Prešernovega sklada Dežmanu uide še naslednja “figura”: “Ne nazadnje je bil tudi Radovan Karadžić pesnik, mar ne?”

Kaj bi na to rekel kak kredibilen komparativist, je sicer vprašanje, ampak ja, Jože, menda je bil. Menda je bil tudi Hitler slikar. Po drugi strani pa so bili še nekaj stoletij nazaj papeži, samozvani božji namestniki na Zemlji, vojščaki (dobesedno!), ki so evangelij ljubezni po svetu širili z ognjem in mečem. Ljudi niso zažigali na grmadah “samo” zaradi drugačnih političnih, ideoloških ali teoloških prepričanj, ampak celo zaradi povsem objektivno preverljivih dejstev, na katera so si drznili javno opozoriti. Da bo mera polna: “veliki” državniki, vojskovodje, heroji in vseh sort junaki preteklosti, so bili, merjeni z dandanašnjimi vatli, skoraj brez izjeme (množični) morilci z genocidnimi atributi in bi danes sedeli v Hagu, namesto na piedestalu zgodovine.

Hočem reči, Jože, da imamo ljudje (tudi po zaslugi tvojih stanovskih kolegov) dolg spomin, a nam ne pride na misel zahtevati referenduma (zadelj spravne resolucije) zaradi nečesa, kar se je na naših tleh dogajalo tisočletja nazaj. Ker je spravo prinesel čas in ne referendum. Tudi za tole – tvojo – spravo, bo to edina rešitev. Ponavljam: čas, ne referendum.

Balkonski

  • Share/Bookmark

2 odgovorov to “Pobot na komando po Dežmanovo”

  1. Pris komentira:

    1A. :cool:

  2. Janez komentira:

    Za vsakim DEŽmanom enkrat SONCman pride.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !