Arhiv za ‘ Ekologija’ Kategorija

Islandski klavci in njihovi pajdaši

Torek, September 8th, 2009

Ne Hrvaško, Islandijo je treba blokirati pri vstopu v EU. Dolga leta so bili vzvišeni nad Evropsko unijo, zdaj, ko so bankrotirali, je pa kar naenkrat dovolj dobra zanje. Pa še repenčijo se, da ne bodo dovolili poseganja v svoje ribje kvote.

Da bo mera polna, ignorirajo vse mednarodne dogovore, vključno z že leta 1986 sprejetim moratorijem na komercialni kitolov in trgovanjem z izdelki, ki izvirajo iz njega. Omikani in bogati severnjaki? Prej egoistični krvoločneži: to poletje so ubili prek 90 hrbtoplutih oz. brazdastih kitov in čez 60 ščukastih.

Ostali vidni članici te osi zla sta Norveška in Japonska.

Hinavci kot so, bi bolje vkup štrihali z ZD in A-jevci. Naj se postavijo v vrsto za 51. državo. Kandidatov je kar nekaj.

Balkonski

  • Share/Bookmark

Življenje 2.0

Sreda, Avgust 26th, 2009

Craig Venter pravi, da je umetno (narejeno) življenje le še vprašanje časa, natančneje mesecev. S pojmom umetno življenje je mišljena življenjska oblika, ki jo človek po vzoru naravne življenjske oblike (t.j. nastale z evolucijskimi procesi) ustvari iz “surovega materiala”. Recept naj bi bil takle:

1. Vzameš dedni material iz celic določene vrste bakterij,
2. ga vtakneš v celice določene vrste kvasovk (gliv),
3. kjer ga obdelaš (spremeniš na določenih ključnih mestih),
4. ga vtakneš v celice druge vrste bakterij (beri: ne tiste iz točke 1) in
5. pritisneš Reboot voila, življenje 2.0.

Če prav razumem, je ključna razlika med dosedajšnjimi eksperimenti (kloniranje; dodajanje, odvzemanje in (de)aktiviranje določenih genov) prenos obdelanega genetskega materiala v celice druge vrste. Hm. Sam bi rekel, da bi za res prepričljivo izvedbo bilo treba narediti vse iz ničle: malo ogljika, malo vodika, malo kisika etc. (se pravi: elementov, ne že polizdelkov tipa superkompleksna molekula), pomešaš in ven pade nekaj, kar rase, se razmnožuje, skratka ustreza celi množici življenjskih kriterijev. Morda je tak postopek oddaljen malo več kot samo mesece. Do takrat pa se bomo morali zadovoljiti z, recimo, ogljik goltajočimi in energente proizvajajočimi mikroorganizmi a la Craig Venter. Anyhoo…

Kdo ve, kaj bodo na to rekli zgornji ešaloni svetovnih verstev? Najprej bodo seveda odločno proti (ne spodobi se vmešavati v božje načrte, kajne), sčasoma pa bodo sprejeli fait accompli, neskladnosti s prej zagovarjano doktrino pa se bodo izognili z uporabo tranzitivnosti: Craig Venter je božja stvaritev, torej je vse, kar naredi on, tudi božje delo. Perfektno!

Balkonski

  • Share/Bookmark

Pravi ideji 2.0 in 3.0

Četrtek, Avgust 20th, 2009

Primus-Inter-Maison-d’envie-Pares, Thomas Goetz, je svojo prvo pravo idejo nadgradil kot pravi pimpovski hall-of-famer: če se pripelješ z biciklom, imaš popust! Model je očitno poslovno nadarjen. Morda bi ga kazalo povabiti na nacjonalko. Ne, če prav pomislim, najbrž ne. Možinov Jožko bi oddajo prêcej ukinil.

Anyhoo, folks, take priložnosti ne kaže zamuditi. Treba je samo imeti pravo idejo 3.0. Bizinis plan je preprost: tele bicikle je treba spraviti v promet. Plus malenkost marketinga. Ženiališ.

Balkonski

  • Share/Bookmark

Perspektive

Petek, Junij 19th, 2009

Izhodišča

Globalno segrevanje povzroča (med vsem osalim) iz leta v leto hujša neurja s točo.

Mi se moramo, tako pravi Žerjav, lotiti obrambe pred točo sistemsko.

***

Obramba pred točo je, s stališča kmeta (oziroma lastnika premoženja), preventiva, iz perspektive globalnega segrevanja (oziroma boja proti njemu) pa kurativa. Poleg tega je povsem parcialnega / lokalnega značaja, nikakor ne sistemskega / globalnega.

Kaj že sestavlja Žerjavovo sistemsko obrambo pred točo? Radovan pravi, da si kmetje ne morejo privoščiti zaščitnih mrež. Zato jim mora pomagati država (beri: vsi mi, davkoplačevalci). Skratka, po Žerjavovo si nekmetje mreže lahko privoščimo. Hm.

OK. Po analogiji bom jaz naslednjič, ko mi bo toča stolkla avto, angažiral svojega osebnega posrlanca, naj v mojem imenu lobira pri vladi, da naloži davkoplačevalcem kmečkega stanu subvencioniranje avtomobilskih zavarovalnin za nas uboge nekmete. Ali pa znižanje cen pridelkov, da si bomo zavarovalnine lahko privoščili. Pozor! Pravim zavarovalnine in ne stroški popravil! Kajti pametni zavarujejo.

Kar me pripelje do stare zgodbe o zavarovanju kmetijskih površin (oziroma pridelkov) – ne z mrežami, ampak pri zavarovalnicah. Zakaj, za vraga, kmetje tega ne počnejo?

Aja, še to. Če so mreže “izredno drage” samo v Sloveniji, jih je pač treba nabaviti kje drugje v EU, kjer so, če Radovanov poziv beremo med vrsticami, cenejše.

Sklep: Radovan sicer zagovarja korektno tezo, a z napačnimi agrumenti. Politik pač.

Balkonski

  • Share/Bookmark

Slovenski CCD

Torek, Februar 19th, 2008

Einstein je menda dejal, da bo glavno orožje v četrti svetovni vojni – palica. Časovnih predikcij menda ni podal. Ampak menda je dejal tudi, da bi izginotja čebel človeštvo ne moglo preživeti za več kot štiri leta. Za tole predikcij ni treba, ker se je že začelo dogajati. V preteklem letu v ZDA, kjer so pojav poimenovali CCD, zdaj pa že tudi pri nas.

Skratka, we’re screweddoomed.

Balkonski

  • Share/Bookmark

Janez Janša née Ivan si želi znanja

Sreda, Oktober 24th, 2007

Norveškega. Okoljskega. Z norveškim kolegom Jensom Soltenbergom sta se “dotaknila tudi okolijskih [tako pravijo talenti na RtvSlo] težav, pri čemer je Janša poudaril interes po norveškem znanju na tem področju. Norveška je namreč med vodilnimi državami, ko gre za boj za čisto okolje.

Ne bo držalo. Namreč, poleg tega, da Norveška ubija kite “z ognjem in mečem”, jih ubija tudi s strupi. Pa da ne pozabimo na “science based lethal research”, ki ga Norveška poleg Japonske izvaja v dobrobit celega človeštva, kajneda.

Povej mi s kom se pajdašiš družiš in povem ti, kdo si. Tako nekako bi se to dalo interpretirati. Topogledno imamo kaj slabo kartoteko. Ena izmed prvih držav, ki so jih naši politiki obiskali v zgodnjih dneh osamosvojitve, je bil Iran. Od katerega si sicer nismo želeli znanja, ampak denarcev iz naslova dolga do razpadle Jugoslavije. Se je/bo splačalo?

Balkonski

  • Share/Bookmark

Tragikomika Botaničnega vrta v Ljubljani

Torek, Julij 10th, 2007

24ur je naredil kos reportaže iz ljubljanskega Botaničnega vrta. Pohvalno: Botanični vrt res rabi reklamo. Povod je bil naslednji: “V ljubljanskem botaničnem vrtu bo izumrl fleischmannov rebrinec, čeprav so ministrstvo na to opozarjali dolgih 12 let.”

Takole nekako je tekel pogovor z vodjem Botaničnega vrta, dr. Jožetom Bavconom, s komentarji:

Novinarka: “Vodja Botaničnega vrta pokaže še na zadnjo gredo Fleischmanovega rebrinca. Namesto bogatega zelenega pernatega nasada najdemo v suhi zemlji le nekaj skromnih poganjkov, ki so zadnji pred izumrtjem.

Bavcon: “Dejansko bi tukaj moralo biti zdaj vse polno mladih rastlinic. Tale greda je bila ponavadi polna.”

Novinarka: “Za semenitev in kalitev endemitov bi v botaničnem vrtu morali zaposliti posebnega vrtnarja, za katerega pa denarja nimajo.”

Bavcon: “In da bi imeli dovolj ljudi, ki bi take in podobne rastline, ki so tudi še tukaj – naše endemite – oskrbovali, potem do tega ne bi prišlo.”

Žalostno. Ampak Bavcon na spletni strani Botaničnega vrta med drugim pravi: “Ko sem leta 1995 prevzel vodenje vrta, rastline tam že skoraj ni bilo več. Le nekaj primerkov sem še uspel najti v travi ob njegovi gredici. Skrbno smo jih presadili na njemu namenjeno gredico, posejali še nekaj starega semena in upali na najboljše. Iz teh nekaj rastlin smo v drugem letu res prišli do novega semena, spomladi pa je vzkalilo tudi še staro seme. Od takrat naprej rastlino gojimo na nekaj mestih v zadostnem številu, da rastlina ne bi izginila.” Zadnji stavek še enkrat: “Od takrat naprej rastlino gojimo na nekaj mestih v zadostnem številu, da rastlina ne bi izginila.

Exsqueeze me?!?

Se pravi, da se rastlino da vzdrževati pri življenju in, posledično, rešiti pred izumrtjem, a to je bil Bavcon pripravljen storiti samo enkrat, zdaj pa ne več. Ker mu ne plačajo. Raje samo kaže s prstom, kot da bi sam opravljal tako ‘nizkotno’ delo. <sarcastic>Za to imamo vendar vrtnarje. Oziroma jih nimamo.</sarcastic>

OK, če ga nihče “od pristojnih” noče uslišati, razumem njegove frustracije. Oziroma bi jih razumel, če bi šlo za, recimo, beton: če bi zaradi pomanjkanja sredstev iz protesta pustil propasti kakšno izmed stavb v sklopu vrta. Škoda sicer nastane, a nov beton se da zmešati tudi ‘jutri’ (takrat pač, ko so sredstva na voljo). Če pa se je iz protesta odločil pustiti propasti celo rastlinsko vrsto, to že meji na blaznost. Bavcon je povsem zamešal prioritete. V zadnjih nekaj letih, odkar je vodja Botaničnega vrta, je našel sredstva za obnovitev (vsaj nekaterih) stavb. Najde tudi sredstva za ekskurzije in obiske botaničnih (in drugih) vrtov po Evropi. Mar bi jih namenil za ohranitev rebrinca – tistega Fleischmanovega.

No, nekaj bo pa le dosegel: šel bo v zgodovino kot človek, ki je iz principa pustil propasti endemitsko vrsto. Pa čeprav se bo “pod seznam še ene izumrle rastlinske vrste” (kot pravi novinarka) podpisal minister Janez Podobnik.

Balkonski

  • Share/Bookmark

“Science-based lethal research”

Ponedeljek, Februar 26th, 2007

Tako na Japonskem pravijo masakru, ki ga izvajajo nad delfini in kiti. Čisto zares! Se da videti tukajle:

YouTube slika preogleda

Čisto sveže novice: Japonski ribiči so z odobritvijo vlade kljub protestom mednarodnih okoljevarstvenih organizacij začeli letošnjo sezono lova na več deset tisoč delfinov.

Primeri za “ilustracijo”:

Google-ov

[gv data="http://video.google.com/googleplayer.swf?docId=-902258200280113572"][/gv]

YouTube-ov

YouTube slika preogleda

In še Glumbert-ov

http://www.glumbert.com/media/dolphin


Dober tek! Pohitite, sicer vas bo Japonska prehitela z zahtevami, da Youtube vsebino umakne, ali pa jo označi kot neprimerno.

Še tole:

Japonsko veleposlaništvo
Trg republike 3/XI
SI-1000 Ljubljana

Ministrstvo za zunanje zadeve
Prešernova cesta 25
1001 Ljubljana
P.P. 481
Web: http://www.mzz.gov.si/
E-mail: info.mzz@gov.si

You know what to do!

Balkonski

  • Share/Bookmark

Pšenica: ja, kiti: ne

Sobota, Februar 10th, 2007

Norveška se je odločila financirati in zgraditi t.i. “Semenski trezor sodnega dne“. Za lokacijo so izbrali otok Spitsbergen v Svalbardih visoko na severu.

Spitsbergen v Svalbardih

Njihova ambicija je zgraditi skladišče, v katerem bi rastlinski material, predvsem semena, lahko preživel jedrsko vojno ali padec meteorita. Nekakšen bio back-up.

Res?

Ni se treba ozreti daleč, da vidimo, da ne. “Bio” je malce preširok pojem. Zakaj? Zato, ker NORVEŠKA UBIJA KITE! Zanje jim je vseeno. Saj, kdo pa jih vendar potrebuje, če imamo pšenico?

Balkonski

  • Share/Bookmark