Si predstavljate, da pišete prošnjo za službo in da se pišete Pocar? Nerodna situacija. Na srečo Fausto v Sloveniji ni na lovu na službo, ampak le na obisku pri predsedniku.
Prva asociacija? Prišel je v pravo sredino: naši sodniki njegovemu priimku dajejo “a whole new meaning“. No, wait!, scratch the “whole new”! 
Balkonski
jaKov postulat: “Blogi so kurac od ovce.”
Centrifuzijski dostavek: “Ali pa pičkin dim.”
[oboje prvič opaženo tukaj]
A tudi sam moram pristaviti svoj lonček. Zdi se mi namreč, da sta zgornji dve krilatici skoraj povzetek mojega “Prispevka k blogerskemu vprašanju“. Pravim skoraj, ker res ne manjka veliko. Še oba dela Blogov, ki se ukvarjajo z blogi, ki se ukvarjajo z blogi in ščepec zgodovine, pa je zadeva več ali manj obdelana.
Samo po sebi se seveda postavlja $1MQ: kje in v kakšni vlogi v tej blogoverzumski konstelaciji figurira tiskana izdaja Blogorole? Po moje je odgovor cca. 42. S poudarkom na cca..
Balkonski
Tako se bo lahko branil vsak izmed metuljev, ki so nekje nad vzhodno Azijo mahali s krili. Kar je imelo za posledico viharje in ostale naravne nesreče po svetu.
Lahko se jim namreč zgodi, da bodo morali pričati na procesu zoper… boga. Rewind. Boga?!? Eeee, ja! “Senator Omahe v ZDA, Ernie Chambers, se je odločil vložiti tožbo proti Bogu.” Aleluja!
Aja, še ena malenkost: tudi teroristi se bodo lahko branili na ta način.
Only in America, folks. Only in America.
Balkonski
“Uprava Dela bo odslej enočlanska, pri čemer se mandat dosedanjega predsednika uprave Danila Slivnika nadaljuje.”
To pa ne bo edina skrčitev, kajti “Slivnik je napovedal, da v družbi konec leta načrtujejo zožanje formata Dela”.
Da bo šla v korak s skčitvijo naklade/prodaje, nedvomno.
Ampak… “svojo dejavnost pa bodo z novim televizijskim studiem razširili tudi na področje multimedije“.
(I shall call him Mini-Me! - K. Rupert M.)
Balkonski
So razlogi nemara v vladni nesposobnosti slediti okvirom sistema, ki ga je sama postavila? Mimogrede, tretje možnosti ni.
Kakorkoli že, lakota JE sistemske narave, pa če se argentinski naš financminister postavi na glavo. Bilo bi neprimerno bolje, če bi jo jadrno pocvirnal s položaja, kot pa da se mariantoanetovsko spreneveda: če bo kruh predrag, ga pač ne kupovati. Ženiališ! Marie Antoinette se lahko skrije pred njim!
Pod pokroviteljstvom Marije Pomagaj so letošnje Rodetove strelske vaje nekoliko zamujale. A nič zato - opravil jih je z odliko. Še posebej z rafaloma o lojalnosti do oblasti in umiranjem po vojni pobitih z odpuščanjem v srcu. Mimogrede, zakaj po njegovo potem sploh potrebujemo spravo?
Balkonski
“Tisti z nabitimi pištolami in tisti, ki kopljejo.”
- Blondie
V ZDA so že nekaj časa v teku kampanje kandidatov za bodočega predsednika (m/ž, kajneda). Ravno včeraj sem v mailbox dobil pošto z linkom na video, katerega del je bil intervju z enim od kandidatov, Ronom Paulom. Vprašanje je bilo, če lahko citira zakon, ki državljanom (m/ž) ZDA nalaga plačilo zveznega davka na dohodek. Zakona ni mogel navesti, ker ga (menda) ni!?! Z IRS v mislih je Ron “zmogel” tole:
“If they think it’s the law and they have all the guns, he-he…”
Z drugimi besedami: ljudje davek plačujejo (samo) zato, ker jih je strah, kaj bo sicer z njimi naredila davčna služba, i.e. those-with-all-the-guns,-he-he. Zakaj že lastniki in najemniki lokalov plačujejo t.i. varščino mafiji?
ZDA-jevska zakonodaja je tako zapletena, oziroma - v veliki meri zaradi precedenčnega sistema - tako obsežna, da je preprosto neobvladljiva. Ljudje so prepričani, da tak zakon obstaja, ker… ker… “ker je splošno znano, da vsi plačujejo davke, plačevali so jih že njihovi predniki, kolikor daleč pomnijo in saj vendar ne bi bili tako neumni, da bi jih plačevali, če ne bi bilo treba”, ladidadida.
Je pri nas kaj bolje? Ne nujno glede “novih” davkov. Recimo, prideš na vložišče na sodišču in skušaš v določeni zadevi vložiti kup “papirjev”, ki si jih trudoma zbral, potem pa ti uradnik za pultom reče, da rabiš še “to, to in to”, ker so pač “predpisi zdaj takšni”. Se kdo spomni, da bi ga vprašal po natančnem citatu zakona, strani, člena, odstavka, alineje, ki to res nalaga? Ponavadi ne. A bi bilo dobro. Ker pač vsi nismo pravni strokovnjaki, bi morali imeti najetega stalnega pravnika/odvetnika (m/ž), ki bi takšne zadeve urejal oz. nas varoval pred morebitnimi podlimi triki. No, stroški za kaj takega so recimo v primerjavi z odplačili kreditov ali pa kar preprosto s stanarinami, ki jih komaj še zmoremo, astronomski, zato nas večina “svojih” odvetnikov nima.
Kako pereč je problem stroškov, lepo ilustrira naslednji ZDA-jevski primer v zvezi z njihovo patentno zakonodajo, konkretno softversko. Microsoft se je pred kratkim pritoževal, da free softver, konkretno Linux, krši vsaj 235 njihovih (t.j. Microsoftovih) patentov. Linuxaši so Microsoft izzvali, naj citira teh dvesto-in-nekaj patentov, da jih bodo proučili in modificirali kodo, tako da ne bo več z njimi v konfliktu. Microsoft je rekel: takšna raziskava se nam finančno ne splača. What?!? Ena največjih kompanij na svetu ne zmore stroškov za odvetniško ekipo, ki bi raziskala regulativo in navedla konflikte z njihovimi patenti? Z drugimi besedami: raziskava bi stala več kot ves prihodek iz naslova “kršenih” pravic njihove t.i. intelektualne lastnine?
Kako naj jih potem zmoremo navadni smrtniki?!? Kjerkoli na svetu!?!
Če povzamem: zgornji citat se gladko lahko bere tudi tako: obstajata dve vrsti ljudi - tisti, ki si lahko privoščijo dobre odvetnike in tisti, ki nasrkajo.
Balkonski
Pred časom sem kupil nalepko, ki naj bi - nalepljena na poštni nabiralnik - preprečevala, da bi se v nabiralniku znašla nenaročena/nezaželena pošta. Že takrat mi je šlo v nos, da jo je treba - resda za simbolično ceno takratnih 100 SIT - kupiti.
V nasprotju z realno pošto (t.i. snail-mail) so pri e-pošti te stvari - vsaj “na papirju” - bolje urejene. Tam je spam apriori prepovedan; dostavljanje tovrstne pošte je dovoljeno samo z dovoljenjem lastnika e-poštnega predala.
Pri snail-mailu pa je dostavljanje implicitno dovoljeno, razen če naslovnik tega eksplicitno ne prepove z nalepko. In to na svoje stroške. Narobe svet!
Resnici na ljubo moram povedati, da nabiralnik, odkar imam nalepko nalepljeno, ne vsebuje veliko spama. SP-jevskega zelo malo, korporativnega pa sploh ne.
Razen Žurnala. Ta pride - nenaročen - redno, vsak teden. Poleg reklam vsebuje tudi kakšen članek, a praviloma nič omembe (beri: branja) vrednega. Ali kdo morda ve, kaj pravi spam-regulativa v zvezi s tem: je Žurnal uradno spam, ali ne?
Sprašujem zato, ker (najboljšo zgodbo sem prihranil za konec) zgoraj omenjena nalepka gladko pogrne, če je govora o strankarski propagandi. Le ta po definiciji ni spam. Narobe svet!
Balkonski
Tako na Japonskem pravijo masakru, ki ga izvajajo nad delfini in kiti. Čisto zares! Se da videti tukajle:
Čisto sveže novice: Japonski ribiči so z odobritvijo vlade kljub protestom mednarodnih okoljevarstvenih organizacij začeli letošnjo sezono lova na več deset tisoč delfinov.
Primeri za “ilustracijo”:
Google-ov
[gv data="http://video.google.com/googleplayer.swf?docId=-902258200280113572"][/gv]
YouTube-ov
In še Glumbert-ov
http://www.glumbert.com/media/dolphin
Dober tek! Pohitite, sicer vas bo Japonska prehitela z zahtevami, da Youtube vsebino umakne, ali pa jo označi kot neprimerno.
Še tole:
Japonsko veleposlaništvo
Trg republike 3/XI
SI-1000 Ljubljana
Ministrstvo za zunanje zadeve
Prešernova cesta 25
1001 Ljubljana
P.P. 481
Web: http://www.mzz.gov.si/
E-mail: info.mzz@gov.si
You know what to do!
Balkonski
V Brežicah se je sestal svet SDS, ki je razpravljal tudi o predlogu sprememb statuta stranke. Osrednji predlog sprememb in dopolnitev strankinega statuta predvideva, da so najpomembnejše politične funkcije v stranki [SDS] nezdružljive s funkcijami v gospodarstvu.
Formalno vse lepo in prav, v resnici pa je to sprenevedanje oziroma, če uporabim še bolj primeren izraz, hinavščina. Namreč…
Notranje informacije se prenašajo tudi do ljudi, ki nimajo visokih funkcij v stranki, so pa na visokih položajih v gospodarstvu. V politiki in gospodarstvu vse deluje na neformalni osnovi: formalni položaj v stranki ni kdove kakšna referenca. Predvsem pa je res to, da ključni gospodarstveniki niti nočejo biti člani strank. Raje so sive eminence in vlečejo niti iz ozadja.
Zato, prosim, ne leporečiti, kako da ste pred časom in da ste najbolj pošteni na svetu oziroma, da to nameravate postati s spremembo statuta.
Slavnostni govornik, predsednik SDS Janez Janša, je poudaril, da SDS ostaja predvsem stranka vrednot.
Pri tem je seveda gladko pozabil, da je bila pred osemnajstimi leti ustanovljena Social-demokratska stranka. Pri ustanovitvi katere, mimogrede, on ni sodeloval. Veliko vlogo je takrat imel France Tomšič. On se je res zavzemal za social-demokratske vrednote. Že po prihodu Pučnika je Tomšič moral v ozadje, Janša pa se ga je povsem znebil. Kljub temu je bila stranka ob vstopu Janeza Janše še vedno social-demokratska, sam pa je na veliko obljubljal, da bo “samo navaden član”. (Na kaj me že to spominja? Aja: Haider se je tudi dolgo bahal, da je samo navaden član. Mu je kdo verjel?) Drugega mu tudi ni preostalo, ko je po neuspelem udaru (v desno!) v takratni Demokratski stranki moral najti pribežališče drugje. No, danes, po političnem saltu mortale (Social z začetka imena je postal Slovenska), je stranka povsem desna. Pa vas vprašam: kje so tu vrednote, o katerih govori Janša? Saj ne rečem, da se pogledi ne morejo (oziroma smejo) spreminjati, a tolikšen ideološki obrat ne govori o vrednotah - prej o političnem (in še kakšnem) oportunizmu.
Janša se v svojem govoru spreneveda še naprej: V Sloveniji so še vedno veliki odpori posameznih lobijev, ki prodajajo stare kadre s sporno stroko.
Pri tem spet gladko pozabi, da tudi kadri iz njegove stranke spadajo v to kategorijo. Recimo Zagožen, doktor samoupravljanja. A on ne šteje? Navsezadnje je tudi sam Janša svoj čas bil član ZK-ja. Zdaj pa drugim očita t.i. kontinuiteto. Lepo vas prosim!
Balkonski
Zaradi napake v informacijskem sistemu DURS-a država pri dohodnini napačno izračunala dohodnino okoli 11 tisoč davčnim zavezancem.
OK, napake se dogajajo. Ampak tole je pa višek:
Generalni direktor Davčne uprave Ivan Simič meni, da lahko o nepravilnostih pri izračunu dohodnine govorimo samo v primeru pritožbe. Nadalje: Simič sicer meni, da lahko govorimo o nepravilnosti samo v tistih primerih, ko so jih odkrili zavezanci ali pa davčna uprava. “Če zavezanec ni reagiral, potem težko rečemo, da je prišlo do napake,” je dejal.
Se pravi, ljudi je dovoljeno goljufati, če le ti goljufa ne odkrijejo. Na kaj me že to spominja? Aja, saj res:
http://www.sacred-texts.com/jud/t06/kam05.htm
TALMUD, TRACT BABA KAMA (FIRST GATE, PART II), CHAPTER X, MISHNA X.:
If one steals a sheep from the flock and returns it, and it dies or it was stolen again, he is responsible; if, however, the owner did not know either of the theft or of its returning, and when they came to number the flock they found it right (and after it died or was stolen), he is free.
[Tekst je v angleščini, ker nisem našel prevoda. Če kdo ve zanj, se priporočam.]
Ljudje, treba bo obuditi Matija Gubca!
Balkonski
