Arhiv za ‘ Okolje’ Kategorija

Islandski klavci in njihovi pajdaši

Torek, September 8th, 2009

Ne Hrvaško, Islandijo je treba blokirati pri vstopu v EU. Dolga leta so bili vzvišeni nad Evropsko unijo, zdaj, ko so bankrotirali, je pa kar naenkrat dovolj dobra zanje. Pa še repenčijo se, da ne bodo dovolili poseganja v svoje ribje kvote.

Da bo mera polna, ignorirajo vse mednarodne dogovore, vključno z že leta 1986 sprejetim moratorijem na komercialni kitolov in trgovanjem z izdelki, ki izvirajo iz njega. Omikani in bogati severnjaki? Prej egoistični krvoločneži: to poletje so ubili prek 90 hrbtoplutih oz. brazdastih kitov in čez 60 ščukastih.

Ostali vidni članici te osi zla sta Norveška in Japonska.

Hinavci kot so, bi bolje vkup štrihali z ZD in A-jevci. Naj se postavijo v vrsto za 51. državo. Kandidatov je kar nekaj.

Balkonski

  • Share/Bookmark

Življenje 2.0

Sreda, Avgust 26th, 2009

Craig Venter pravi, da je umetno (narejeno) življenje le še vprašanje časa, natančneje mesecev. S pojmom umetno življenje je mišljena življenjska oblika, ki jo človek po vzoru naravne življenjske oblike (t.j. nastale z evolucijskimi procesi) ustvari iz “surovega materiala”. Recept naj bi bil takle:

1. Vzameš dedni material iz celic določene vrste bakterij,
2. ga vtakneš v celice določene vrste kvasovk (gliv),
3. kjer ga obdelaš (spremeniš na določenih ključnih mestih),
4. ga vtakneš v celice druge vrste bakterij (beri: ne tiste iz točke 1) in
5. pritisneš Reboot voila, življenje 2.0.

Če prav razumem, je ključna razlika med dosedajšnjimi eksperimenti (kloniranje; dodajanje, odvzemanje in (de)aktiviranje določenih genov) prenos obdelanega genetskega materiala v celice druge vrste. Hm. Sam bi rekel, da bi za res prepričljivo izvedbo bilo treba narediti vse iz ničle: malo ogljika, malo vodika, malo kisika etc. (se pravi: elementov, ne že polizdelkov tipa superkompleksna molekula), pomešaš in ven pade nekaj, kar rase, se razmnožuje, skratka ustreza celi množici življenjskih kriterijev. Morda je tak postopek oddaljen malo več kot samo mesece. Do takrat pa se bomo morali zadovoljiti z, recimo, ogljik goltajočimi in energente proizvajajočimi mikroorganizmi a la Craig Venter. Anyhoo…

Kdo ve, kaj bodo na to rekli zgornji ešaloni svetovnih verstev? Najprej bodo seveda odločno proti (ne spodobi se vmešavati v božje načrte, kajne), sčasoma pa bodo sprejeli fait accompli, neskladnosti s prej zagovarjano doktrino pa se bodo izognili z uporabo tranzitivnosti: Craig Venter je božja stvaritev, torej je vse, kar naredi on, tudi božje delo. Perfektno!

Balkonski

  • Share/Bookmark

Perspektive

Petek, Junij 19th, 2009

Izhodišča

Globalno segrevanje povzroča (med vsem osalim) iz leta v leto hujša neurja s točo.

Mi se moramo, tako pravi Žerjav, lotiti obrambe pred točo sistemsko.

***

Obramba pred točo je, s stališča kmeta (oziroma lastnika premoženja), preventiva, iz perspektive globalnega segrevanja (oziroma boja proti njemu) pa kurativa. Poleg tega je povsem parcialnega / lokalnega značaja, nikakor ne sistemskega / globalnega.

Kaj že sestavlja Žerjavovo sistemsko obrambo pred točo? Radovan pravi, da si kmetje ne morejo privoščiti zaščitnih mrež. Zato jim mora pomagati država (beri: vsi mi, davkoplačevalci). Skratka, po Žerjavovo si nekmetje mreže lahko privoščimo. Hm.

OK. Po analogiji bom jaz naslednjič, ko mi bo toča stolkla avto, angažiral svojega osebnega posrlanca, naj v mojem imenu lobira pri vladi, da naloži davkoplačevalcem kmečkega stanu subvencioniranje avtomobilskih zavarovalnin za nas uboge nekmete. Ali pa znižanje cen pridelkov, da si bomo zavarovalnine lahko privoščili. Pozor! Pravim zavarovalnine in ne stroški popravil! Kajti pametni zavarujejo.

Kar me pripelje do stare zgodbe o zavarovanju kmetijskih površin (oziroma pridelkov) – ne z mrežami, ampak pri zavarovalnicah. Zakaj, za vraga, kmetje tega ne počnejo?

Aja, še to. Če so mreže “izredno drage” samo v Sloveniji, jih je pač treba nabaviti kje drugje v EU, kjer so, če Radovanov poziv beremo med vrsticami, cenejše.

Sklep: Radovan sicer zagovarja korektno tezo, a z napačnimi agrumenti. Politik pač.

Balkonski

  • Share/Bookmark

In Immortal Words of John Traynor

Sreda, Julij 2nd, 2008

Nategancije okoli Šentviškega predora so me vseskozi navdajale z gnevom, ob tem, kar se je zgodilo malo po otvoritvi, pa sem ostal brez besed, zato bom uporabil kar Traynor-jeve: ARE YOU PEOPLE FOCKIN’ INSANE?!?

Mnenja sem, da odlično opišejo situacijo: nekdo mora biti neprišteven. Vseeno, kje začnem.

Recimo pri SCT. To ne more biti gradbeniško podjetje. Nominalno že, dejansko pa je to diletantska, da ne rečem kriminalna grupacija. Kolikokrat se je že zgodilo, da so popravljalinavzgor in na stroške davkoplačevalcev seveda! – pogodbeno določene cene objektov, ki so jih gradili? Mimogrede, gre za retorično vprašanje. Poleg predorov se spomnim še enega od vzhodnih odsekov avtocestnega križa, ki se je že prej kot v letu dni začel krepko pogrezati. Izkazalo se je, da zato, ker so nasutje namesto iz gramoza naredili z lokalno mešanico ilovice. Izgovor je bil za anale: nismo vedeli, da se bo to zgodilo, ker s tem (do zdaj) nismo imeli izkušenj. Exsqueeze me?!? Zakaj niste vprašali mene?!? Nisem gradbenik, a bi vseeno vedel svetovati proti takšnemu početju. Poleg tega: je bil razpis posla sestavljen tako šlampasto, da ni zahteval izvajalčevih izkušenj?

Se pa v krogih SCT najdejo strokovnjaki svetovnega kova za ponudbe. Praviloma sestavijo takšne, da so cenovno za kakšen evro bolj ugodne od konkurence (hej!, kje je protikorupcijska komisija, ko jo potrebuješ?) in take vedno znova, slabim izkušnjam iz preteklosti navkljub, prepričajo naročnike.

Kar nas pripelje do DARS: kako lahko ob vseh <understatement-of-the-century>neprijetnostih</understatement-of-the-century> v zvezi z že prevzetimi objekti, ki jih je gradil SCT, vedno znova naročajo posle pri <you’d-never-guess/> SCT?

Seveda ne moremo mimo vlade in parlamenta – DARS-ovih ata in mame.

Morda so neprištevni (tudi) organi pregona (policija in tožilstvo), ker takšnih nečednosti ne privedejo do pravičnih epilogov na sodiščih. V kompaniji z vlado in parlamentom, ki ne predlagata / sprejmeta ustrezne zakonodaje, ki bi prej omenjene nečednosti kriminalizirala (če še niso).

Skratka, nekdo mora biti kriv. Zaradi mene se lahko branijo tudi z neprištevnostjo. V tem primeru jih je treba strpati v psihiatrične ustanove, sicer pa v zapore. Na zaprte oddelke. Za dolgo časa. Mimogrede, na Kitajskem bi se kazni – neprištevnost gor ali dol – glasile “glavca preč“.

Če se lotim še konkretnih stvari okoli šentviškega predora:

Žurnalov članek ima naslov Varen tudi brez protipožarnega ometa. S tem ne more biti vse v redu. Če je varen tudi brez protipožarnega ometa, potem je diletant projektant, ali pa so pocarji naročniki, ki so tak projekt “kupili”. Naprej: tiskovna predstavnica Urada predstojnika Inšpektorata RS za okolje in prostor Helena Vrhovec pravi, da “območje, na katerem je odpadel del zaščitnega ometa, leži v galeriji – delu avtoceste, ki se uporablja že več let in v katerem so bila pred kratkim izvedena le sanacijska in vzdrževalna dela, torej ne na območju novega predora. Vrhovčeva je zatrdila, da je bil ta del avtoceste zgrajen na podlagi gradbenih dovoljenj, izdanih pred več leti, zato se tovrstna dela izvedejo kot vzdrževalna na podlagi določb zakona o javnih cestah, gradbena inšpekcija pa pri teh delih nima pristojnosti.” Kdo jih potem ima? Nekdo jih mora imeti! Prvo nagrado pa pobere tale njena izjava: “Omet v tehničnem smislu predstavlja zaščito konstrukcije, na katero je nanesen, in ne zaščite uporabnikov predora.”. Se pravi, da so zaključna dela v predorih samo zaščita investicije (t.j. predorov samih) zaščita uporabnikov je pri tem drugotnega pomena. Hm. Dobro vedeti (beri: predori na naših avtocestah me bodo videli zelo redko, če sploh).

Direktor operative za nizke gradnje pri SCT Borut Willenpart je tudi vreden uvrstitve v anale. Pravi, da SCT ne more prevzeti odgovornosti, ker je “protipožarno zaščito v predoru Šentvid, del katere je le nekaj ur po torkovem odprtju avtocestnega odseka Šentvid–Koseze odpadel na vozišče, postavil podizvajalec iz Velike Britanije, podjetje Ceramicoat”. Yo!, s kom je DARS podpisal pogodbo, z SCT ali s Ceramicoat-om?!? Mimogrede, tukaj se skriva tudi poduk za DARS: v razpisnih pogojih bi morali stati tudi pogoji za (potencialne) podizvajalce! Najbolje taki, ki bi narekovali, da mora tudi vse podizvajalce požegnati DARS!

Strokovnjak za nizke gradnje Alojzij Juvanc z ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo je potegnil iz klobuka naslednjo cvetko: “Stik ometa in dilatacije je lahko načela že sama glasba, ki so jo predvajali ob slovesnem odprtju predora.”. Spet: je neprišteven naročnik, projektant, izvajalec ali Alojzij?

Minister Radovan pravi, da je zadeva nesprejemljiva in da “bo stroške sanacije kril izvajalec del”. Pravilno, minister Radovan! Ampak kriti mora tudi penale za zaostanek in povzročeno nevarnost (in morda še kakšne).

Nekaj podobnega se da prebrati tudi v Dnevniku. Z dodatkom, da zgoraj omenjeni Willenpart pravi, da je protipožarno zaščito zahteval naročnik, zato da se je povečala varnost objektov, ki so nad galerijo. Ja, ampak zdaj te zaščite ni več!?! Torej so objekti nad galerijo v nevarnosti. Kar nas pripelje v protislovje z zgornjim “Varen tudi brez protipožarnega ometa”. Ponovno: kdo je neprišteven?

Mimogrede, tako SCT pljune v lastno skledo tudi v članku na RTV: “V primeru prometne nesreče v predoru bi namreč lahko prišlo do vžiga in sproščanja visokih temperatur, kar bi lahko poškodovalo objekte nad galerijo, je pojasnil Willenpart.” In v naslednji vrstici: “SCT: Predor je varen”. Ponavljam: kdo je tu nor?

Na RTV se da med drugim prebrati, da “Žerjav meni, da bodo ljudje nevšečnosti hitro pozabili.” Prav nasprotno, minister Radovan! Ljudje bomo za vaše (vlada, parlament, DARS, etc.) napake plačevali in vas preklinjali še dolga leta!

V istem članku minister Radovan pravi, da “ni odpadel omet, kot je bilo rečeno, in ni odpadel beton, ampak lahek porozni material.” Note to self: kaj je že povzročilo nesrečo Columbije?!? Tako je: lahek porozen material, za katerega so sprva vsi po vrsti zatrjevali, da “ne bi mogel povzročiti”. Radovan, ne nam saditi rožic, ker se boste sicer osebno znašli na spisku potencialnih neprištevnih.

Aja, še to: “strokovnjak za požarno varnost Andrej Čufer” s svojim odprtim pismom ne prispeva veliko k svoji strokovnjaški kredibilnosti: s tako slovenščino ne bi maturiral. In potem se čudimo, da takim in drugačnim strokovnjakom navkljub avtoceste nekajkrat preplačamo, namesto autobahn-ov pa kasiramo škart robo.

Ostali viri: Finance, Delo, Finance some more, the return of the son of Finance some more.

Balkonski

P.S. Najverjetneje bo obveljalo, da smo neprištevni naivni volilci kratkega spomina, ki vedno znova volimo falote vseh vrst.

P.P.S. Zgodba se nadaljuje: Tako za predor kakor za cel odsek AC Šentvid-Koseze še ni bilo izdano uporabno dovoljenje.” A moram spet ponoviti: kdo je tu nor?

P.P.P.S. Getting used to…

  • Share/Bookmark

Slovenski CCD

Torek, Februar 19th, 2008

Einstein je menda dejal, da bo glavno orožje v četrti svetovni vojni – palica. Časovnih predikcij menda ni podal. Ampak menda je dejal tudi, da bi izginotja čebel človeštvo ne moglo preživeti za več kot štiri leta. Za tole predikcij ni treba, ker se je že začelo dogajati. V preteklem letu v ZDA, kjer so pojav poimenovali CCD, zdaj pa že tudi pri nas.

Skratka, we’re screweddoomed.

Balkonski

  • Share/Bookmark

Janez Janša née Ivan si želi znanja

Sreda, Oktober 24th, 2007

Norveškega. Okoljskega. Z norveškim kolegom Jensom Soltenbergom sta se “dotaknila tudi okolijskih [tako pravijo talenti na RtvSlo] težav, pri čemer je Janša poudaril interes po norveškem znanju na tem področju. Norveška je namreč med vodilnimi državami, ko gre za boj za čisto okolje.

Ne bo držalo. Namreč, poleg tega, da Norveška ubija kite “z ognjem in mečem”, jih ubija tudi s strupi. Pa da ne pozabimo na “science based lethal research”, ki ga Norveška poleg Japonske izvaja v dobrobit celega človeštva, kajneda.

Povej mi s kom se pajdašiš družiš in povem ti, kdo si. Tako nekako bi se to dalo interpretirati. Topogledno imamo kaj slabo kartoteko. Ena izmed prvih držav, ki so jih naši politiki obiskali v zgodnjih dneh osamosvojitve, je bil Iran. Od katerega si sicer nismo želeli znanja, ampak denarcev iz naslova dolga do razpadle Jugoslavije. Se je/bo splačalo?

Balkonski

  • Share/Bookmark

Tragikomika Botaničnega vrta v Ljubljani

Torek, Julij 10th, 2007

24ur je naredil kos reportaže iz ljubljanskega Botaničnega vrta. Pohvalno: Botanični vrt res rabi reklamo. Povod je bil naslednji: “V ljubljanskem botaničnem vrtu bo izumrl fleischmannov rebrinec, čeprav so ministrstvo na to opozarjali dolgih 12 let.”

Takole nekako je tekel pogovor z vodjem Botaničnega vrta, dr. Jožetom Bavconom, s komentarji:

Novinarka: “Vodja Botaničnega vrta pokaže še na zadnjo gredo Fleischmanovega rebrinca. Namesto bogatega zelenega pernatega nasada najdemo v suhi zemlji le nekaj skromnih poganjkov, ki so zadnji pred izumrtjem.

Bavcon: “Dejansko bi tukaj moralo biti zdaj vse polno mladih rastlinic. Tale greda je bila ponavadi polna.”

Novinarka: “Za semenitev in kalitev endemitov bi v botaničnem vrtu morali zaposliti posebnega vrtnarja, za katerega pa denarja nimajo.”

Bavcon: “In da bi imeli dovolj ljudi, ki bi take in podobne rastline, ki so tudi še tukaj – naše endemite – oskrbovali, potem do tega ne bi prišlo.”

Žalostno. Ampak Bavcon na spletni strani Botaničnega vrta med drugim pravi: “Ko sem leta 1995 prevzel vodenje vrta, rastline tam že skoraj ni bilo več. Le nekaj primerkov sem še uspel najti v travi ob njegovi gredici. Skrbno smo jih presadili na njemu namenjeno gredico, posejali še nekaj starega semena in upali na najboljše. Iz teh nekaj rastlin smo v drugem letu res prišli do novega semena, spomladi pa je vzkalilo tudi še staro seme. Od takrat naprej rastlino gojimo na nekaj mestih v zadostnem številu, da rastlina ne bi izginila.” Zadnji stavek še enkrat: “Od takrat naprej rastlino gojimo na nekaj mestih v zadostnem številu, da rastlina ne bi izginila.

Exsqueeze me?!?

Se pravi, da se rastlino da vzdrževati pri življenju in, posledično, rešiti pred izumrtjem, a to je bil Bavcon pripravljen storiti samo enkrat, zdaj pa ne več. Ker mu ne plačajo. Raje samo kaže s prstom, kot da bi sam opravljal tako ‘nizkotno’ delo. <sarcastic>Za to imamo vendar vrtnarje. Oziroma jih nimamo.</sarcastic>

OK, če ga nihče “od pristojnih” noče uslišati, razumem njegove frustracije. Oziroma bi jih razumel, če bi šlo za, recimo, beton: če bi zaradi pomanjkanja sredstev iz protesta pustil propasti kakšno izmed stavb v sklopu vrta. Škoda sicer nastane, a nov beton se da zmešati tudi ‘jutri’ (takrat pač, ko so sredstva na voljo). Če pa se je iz protesta odločil pustiti propasti celo rastlinsko vrsto, to že meji na blaznost. Bavcon je povsem zamešal prioritete. V zadnjih nekaj letih, odkar je vodja Botaničnega vrta, je našel sredstva za obnovitev (vsaj nekaterih) stavb. Najde tudi sredstva za ekskurzije in obiske botaničnih (in drugih) vrtov po Evropi. Mar bi jih namenil za ohranitev rebrinca – tistega Fleischmanovega.

No, nekaj bo pa le dosegel: šel bo v zgodovino kot človek, ki je iz principa pustil propasti endemitsko vrsto. Pa čeprav se bo “pod seznam še ene izumrle rastlinske vrste” (kot pravi novinarka) podpisal minister Janez Podobnik.

Balkonski

  • Share/Bookmark

Mićeva liberalna stališča

Nedelja, April 1st, 2007

Never hold discussions with the monkey when the organ grinder is in the room.

- Winston Churchill

“Znan je po klasičnih liberalnih stališčih.” Tako pravi Wikpedia o Miću Mrkaiću. Mrkaić pa pravi, da se mora država umakniti iz gospodarstva. Zakaj? Ker je država slab gospodar. To čivkajo že vrabci na strehi. Ne čivkajo pa o tem, da je to v resnici absurd. Mićo namreč državi svetuje, da so “discussions with the monkey when the organ grinder is in the room” najpametnejša stvar, ki jo lahko naredi.

Mrkaić je bil njega dni head-honcho vladnega strateškega sveta (karkoli naj bi ta svet že bil), torej, če ne de iure, pa vsaj de facto – član vlade, t.j. države. Na čelu tako pomembnega in vplivnega vladnega telesa bi seveda pričakovali najbolj sposobne ljudi v državi. Odločati bi morala <fanfare/> stroka.

Če povzamem: Mrkaić je po eni strani hud strokovnjak, po drugi pa slab gospodar. Ljudje, eno z drugim ne gre skupaj! Ergo: ali je Mrkaić pocar (ker ve, da je slab gospodar, se hoče znebiti odgovornosti za svoje poteze), ali pa hinavec (rad bi brez razloga prodal profitabilna podjetja). Vlada tudi. Če deli Mrkaićevo mnenje o slabem gospodarju, mora nemudoma odstopiti!

Konec ogrevanja.

A še ne konec absurdov. Recimo: Mrkaić bi prodal tudi Telekom. Telekom je eno najbolj profitabilnih podjetij v državi. Noben pameten lastnik ga ne bi prodal. Po drugi strani pa je v večinski državni lasti. Kar pomeni, da država odira svoje odjemalce (nas!), namesto da bi ves profit vložila v modernizacijo e-družbe in s tem napredek vse države. Z drugimi besedami: Telekom bi moral poslovati s pozitivno ničlo, storitve pa bi morale biti cenejše in boljše. Pred leti se je za nekaj podobnega (velika vlaganja v informacijsko tehnologijo) odločila Južna Koreja. Postala je najprej papirnati, nedolgo zatem pa ta-pravi tiger! Pri nas pa se Telekom (t.j. vlada, ki je njegov večinski lastnik!) raje gre izsiljevanja tipa “ADSL lahko dobite samo če prej naročite še ISDN”. In to v časih, ko so že vrabci na strehi čivkali, da celo ADSL ni višek tehnologije.

Če zgodbo skrajšam: strateških zadev država pod nobenim pogojem ne sme izpustiti iz rok. Sem poleg prej omenjene e-infrastrukture “potamalem” spadajo še oskrba z energijo, (fizični) promet, rezerve (prehrana in energija), zdravstvo, šolstvo, etc. To ne pomeni, da je treba prepovedati konkurenco. Sploh ne! Treba je le zagotoviti, da četudi vsa (zasebna) konkurenca zataji, država (t.j. ljudje, v končni fazi – narod!) ne zaide v resnejše težave.

Tega se zavedajo tudi drugod po svetu. Celo v državah, ki jim gre dosti slabše kot nam. Pred časom sem bral o nekem južnoameriškem (vele?)mestu, ki je imelo hude težave pri oskrbi z vodo. Vodovoda praktično ni bilo, še tisti, ki je bil, je bil zastarel. Potem na sceno vstopi ameriška (ja, ZDA-jevska) multinacionalka, ki obljubi pravljico: zastonj (sic!) bodo zgradili ves vodovod in tako zagotovili oskrbo s pitno vodo. Seveda pa si bodo za nedoločen čas pridržali pravico do upravljanja (vključno s cenami, seveda) z vodo. In ker meščani, kljub svoji navidezni ignoranci, niso popadali s hrušk šele dan pred tem, so ponudbo gladko zavrnili. Vedo namreč, da – zakonodaja gor ali dol – ni dobro, če ima kdo drug roko nad tvojim obstojem. Posmrtna pravica je malo vredna.

Morala: Ni se dobro zanašati na zakonodajo, ki pravi, da tuji lastnik škarji nad tvojimi jajci ne sme stisniti. Nobeno sodišče jih ne bo prišilo nazaj.

- Balkonski

  • Share/Bookmark

“Science-based lethal research”

Ponedeljek, Februar 26th, 2007

Tako na Japonskem pravijo masakru, ki ga izvajajo nad delfini in kiti. Čisto zares! Se da videti tukajle:

YouTube slika preogleda

Čisto sveže novice: Japonski ribiči so z odobritvijo vlade kljub protestom mednarodnih okoljevarstvenih organizacij začeli letošnjo sezono lova na več deset tisoč delfinov.

Primeri za “ilustracijo”:

Google-ov

[gv data="http://video.google.com/googleplayer.swf?docId=-902258200280113572"][/gv]

YouTube-ov

YouTube slika preogleda

In še Glumbert-ov

http://www.glumbert.com/media/dolphin


Dober tek! Pohitite, sicer vas bo Japonska prehitela z zahtevami, da Youtube vsebino umakne, ali pa jo označi kot neprimerno.

Še tole:

Japonsko veleposlaništvo
Trg republike 3/XI
SI-1000 Ljubljana

Ministrstvo za zunanje zadeve
Prešernova cesta 25
1001 Ljubljana
P.P. 481
Web: http://www.mzz.gov.si/
E-mail: info.mzz@gov.si

You know what to do!

Balkonski

  • Share/Bookmark

Pšenica: ja, kiti: ne

Sobota, Februar 10th, 2007

Norveška se je odločila financirati in zgraditi t.i. “Semenski trezor sodnega dne“. Za lokacijo so izbrali otok Spitsbergen v Svalbardih visoko na severu.

Spitsbergen v Svalbardih

Njihova ambicija je zgraditi skladišče, v katerem bi rastlinski material, predvsem semena, lahko preživel jedrsko vojno ali padec meteorita. Nekakšen bio back-up.

Res?

Ni se treba ozreti daleč, da vidimo, da ne. “Bio” je malce preširok pojem. Zakaj? Zato, ker NORVEŠKA UBIJA KITE! Zanje jim je vseeno. Saj, kdo pa jih vendar potrebuje, če imamo pšenico?

Balkonski

  • Share/Bookmark