Arhiv za ‘ Slovenija’ Kategorija

Svetovna blamaža v rokometu, Hrvaška 2018

Torek, Januar 16th, 2018

Najprej mi pride na misel kar filmski citat, a zelo natančno opiše, kaj je treba v takem primeru narediti: “Once one finds oneself participating in an endeavor entirely without merit, one withdraws.”

Z drugimi besedami: treba je popokati kovčke in prekiniti vse stike z mednarodno rokometno zvezo.

Balkonski

  • Share/Bookmark

Težave z moralo

Torek, Marec 1st, 2011

Možinov Jožko je menda za svoje delo preje(ma)l nagrade ob katerih je zdajšnji vodja RTV Slo “nekoliko onemel”. Jožko pravi, da to niso (bile) nagrade, ampak “dodatki“, katerih izplačevanje je zakonito in do katerih je upravičena vsaka uprava, ki posluje pozitivno.

YO! Pozitivno?!? POZITIVNO?!? Če ti vsako gospodinjstvo v deželi vsak mesec podari vsaj 12 eurov, ni težko poslovati pozitivno. To zna vsak! Zakaj bi za to prejemal še nagrade / dodatke?

Čeravno je morda res zakonito, je

  1. dotični zakon slab in ga je treba spremeniti,
  2. v vsakem primeru pa je moralno zavržno dejanje.

Kot je prejemanje nadomestil za “nezaposljive” nekdanje funkcionarje (poslance, ministre in podobno zalego) ala Virantov Gregec, ki se je prav tako režal kot pečen maček, ko so ga novinarji spomnili na dejstvo, da še vedno prejema visoke vsote za nedelo (politika je pač kurba in kot taka se očitno pusti mastno plač(ev)ati).

Po tej javni hiši (beri: RTV Slo) je treba korenito počistiti! Tudi za nazaj!

Balkonski

  • Share/Bookmark

Težave s čudežem

Sobota, Februar 5th, 2011

Franc Rode se je ob čudenju, kako je “zadeva” (veliki dolgovi mariborske nadškofije) lahko dobila takšne razsežnosti, začudil tudi zaradi menda zamujene priložnosti za obisk papeža Ratzingerja v Sloveniji ob evharističnem kongresu v Celju. Potem še pravi: ”prihodnja priložnost bi lahko bila beatifikacija škofa Gnidovca, a so težave s čudežem.”

Težave s čudežem?!? Težave s čudežem?!? Tristo kosmatih, tale fraza je vredna samega Shakespeara! :-)

No, če odmislimo neprijetno dejstvo, da čudežev sploh ni, ima Rode, kot sam pravi v nadaljevanju, v mislih zdravnike, ki nočejo potrditi “medicinsko nerazložljive” ozdravitve.

Predlagam naslednjo rešitev: ljubljanjska nadškofija se zadolži za 800 miljončkov in z njimi podmaže “nekooperativne” zdravnike. Lo and behold! – ECCE MIRACULUM!

Balkonski

  • Share/Bookmark

FAIL!

Ponedeljek, Januar 31st, 2011

Mirko Krašovec (ex ekonom mariborske izpostave vatikanske agenture na slovenskem): “Bili smo žrtev nemorale svetovne ekonomije”.

WORD OF THE MOTHERFSCKING RIGHTEOUS!!!

Prvo vprašanje za milijon dolarjev (t.j. 800 milijonov eurov): Kdo si je na vse pretege prizadeval za tak sistem?!?

Drugo vprašanje za milijon dolarjev (t.j. 800 milijonov eurov): Kdo zdaj joka, ko je sistem ravno takšen, za kakršnega si je prizadeval?!?

  • Share/Bookmark

Država je slab gospodar

Sreda, Januar 26th, 2011

Dobri gospodarji: Igor Bavčar, Boško Šrot, Ivan Zidar, Bine Kordež, Hilda Tovšak, Marjan Kramar, Bojan Dremelj, Mateja Duhovnik, Mirko Krašovec & co. A lot of co.

Balkonski

  • Share/Bookmark

The return of the son of the song remains the same

Ponedeljek, December 13th, 2010

i.e. pocarji.

Balkonski

  • Share/Bookmark

The song remains the same

Petek, November 26th, 2010

Kot vsako leto, so tudi letos jeseni naši vrli cestarji prisegali, da so dobro pripravljeni na zimsko sezono, pa so jih – kot vsako letoprve snežinke demantirale.

To se dogaja že toliko časa, da je vrag že davno odnesel šalo. Nekoga je treba poklicati na odgovornost!

Balkonski

  • Share/Bookmark

Nekonsistentnosti

Ponedeljek, Avgust 16th, 2010

V Dnevniku RTV Slo dne 16.8.2010 je bil prikazan prispevek o najstarejšem kipu Marije (RKFC-jevske Marije, da ne bo pomote) v Sloveniji. Stoji v oltarju Veleške župnijske cerkve. Do tod vse OK. Potem se pa začne…

Agent veleške cerkvene agenture (se opravičujem, nisem si zapomnil niti imena niti funkcije) je omenil, da je kip čudežen, ker obstajajo dokumentirani zapisi o čudežih, ki so se zgodili na priprošnjo prav tejle – veleškiMariji.

YO!

Je Marij več? Poleg tiste, ki je bila njega dni po pripovedovanju celo vzeta v nebesa, še veleška?

Če je temu tako, potem poleg božje trojice obstaja še marijanska n-terica (kjer je n >= 2)?

Sicer so prej omenjene priprošnje v resnici čaščenje zlatega teleta, ki je, mimogrede, hud greh (spomniti se, kaj je doletelo njegove častilce po prihodu Mojzesa z gore).

Pravim vam, bratje in sestre, taki prispevki ne sodijo v osrednjo informativno oddajo nacionalne televizije. Niso vzdržni niti s stališča RKFC, niti RTFV.

Skrajni čas je, da počistimo za Možinovim Jožkom in njegovimi miskreanti.

Balkonski

  • Share/Bookmark

Res je, ampak…

Petek, Julij 2nd, 2010

Grega Repovž, predsednik Društva novinarjev Slovenije, Delovo prodajo Večera označuje za “velik blef”, ker naj bi kupec bilo podjetje s štirimi zaposlenimi, ki, po Repovževih besedah, niti ne ve, kaj je kupilo.

Sandra Bašič pa se – sicer v okvirih vljudnosti – zgraža nad novinarji samimi, ker zaradi tako netransparentne prodaje ne zaženejo vika in krika. Pri tem seveda misli na novinarsko strahopetnost: novinarji se, boječ se za svoje službe, samocenzururajo in o perečih problemih sploh ne poročajo, ali pa poročila omilijo do take mere, da sploh nimajo zveze z realnostjo.

Razumem oba, ampak ne morem se znebiti občutka, da ne povesta vsega t.j. se izogibata velikemu delu “zgodbe”.

1. Zakaj se Repovž oglaša šele, ko se problem dotakne neposredno njega oziroma njegovega stanu – medijev. Pri tem mislim na take in drugačne prodaje (nemedijskih) podjetij, ki se dogajajo malodane dnevno. Spada to v predal strahopetnosti, ki ga je (že tudi pred tem konkretnim primerom) omenjala Bašičeva?

2. “Netransparentna” prodaja Večera spada v širši problem (ne)odvisnosti medijev, ki so v demokratičnih (beri: kapitalističnih) sistemih praviloma gospodarske družbe z lastniki, ki pač stremijo za svojimi interesi (beri: dobičkom). Z drugimi besedami: to je sistemski (beri: politični) problem in ne (samo) problem medijev oziroma, kot to razumejo “ljudje od foha”, novinarjev.

3. Bašičeva eksplicitno in decidirano pravi, da vsebine medijev ne producirajo uprave, ampak novinarji. Rešitev se ponuja kar sama: splošna stavka novinarjev. V obliki molka, ali – še bolje – v obliki prispevkov “z jajci”. Repovž s tem v zvezi omenja “delavke Gorenja”. Novinarji, če jih je sploh kaj v hlačah (se pardoniram “women of the opposite sex”) bi s svojo stavko napravili neprimerljivo večji  učinek, predvsem pa bolj odmeven (mimogrede: v praznem prostoru je odmev praviloma večji).

vir

Balkonski

  • Share/Bookmark

Pobot na komando po Dežmanovo

Ponedeljek, Marec 1st, 2010

Dežmanov Jože se v prispevku na svojem blogu spet spreneveda. Med drugim tudi pravi, da je že večkrat pisal o spravnem referendumu. Vsebine omenjenih pisarij ne poznam, vem pa, da se sprave ne da predpisati z referendumom. Še najmanj s takšnim, kot ga predlaga Dežman. Po njegovem bi naj se vprašanje glasilo: Ali je za osvojitev in ohranitev oblasti dovoljeno moriti, ropati in lagati?

Prvič: to je ziheraško vprašanje, ki pomeni 100% “uspeh”. V narekovaju zato, ker nam rezultat ne bi povedal nič več, kot vemo že zdaj, brez referenduma.

Drugič: tak referendum nikoli in nikdar ne bi prinesel sprave. Sprave se ne da zaukazati. Kako si lahko antilektualci tipa Jože Dežman predstavljajo, da bi dokument (recimo resolucija), požegnan v parlamentu (pa čeprav na podlagi rezultata referenduma) pomenil spravo? Ne gre.

Najpomembneje: mlajša generacija, vključno z mano, ni skregana z nikomer in zato tudi sprave ne potrebuje. Nam pa gre vedno bolj na jetra, ker si nas ljudje tipa Jože Dežman, s svojimi eskapadami nadvse želijo (na novo) spreti. Če se ne boste nehali truditi, vam nemara celo uspe.

Osporavajoč Miklavžu Komelju nagrado Prešernovega sklada Dežmanu uide še naslednja “figura”: “Ne nazadnje je bil tudi Radovan Karadžić pesnik, mar ne?”

Kaj bi na to rekel kak kredibilen komparativist, je sicer vprašanje, ampak ja, Jože, menda je bil. Menda je bil tudi Hitler slikar. Po drugi strani pa so bili še nekaj stoletij nazaj papeži, samozvani božji namestniki na Zemlji, vojščaki (dobesedno!), ki so evangelij ljubezni po svetu širili z ognjem in mečem. Ljudi niso zažigali na grmadah “samo” zaradi drugačnih političnih, ideoloških ali teoloških prepričanj, ampak celo zaradi povsem objektivno preverljivih dejstev, na katera so si drznili javno opozoriti. Da bo mera polna: “veliki” državniki, vojskovodje, heroji in vseh sort junaki preteklosti, so bili, merjeni z dandanašnjimi vatli, skoraj brez izjeme (množični) morilci z genocidnimi atributi in bi danes sedeli v Hagu, namesto na piedestalu zgodovine.

Hočem reči, Jože, da imamo ljudje (tudi po zaslugi tvojih stanovskih kolegov) dolg spomin, a nam ne pride na misel zahtevati referenduma (zadelj spravne resolucije) zaradi nečesa, kar se je na naših tleh dogajalo tisočletja nazaj. Ker je spravo prinesel čas in ne referendum. Tudi za tole – tvojo – spravo, bo to edina rešitev. Ponavljam: čas, ne referendum.

Balkonski

  • Share/Bookmark