Po kiksu, zaradi katerega je v Celjski bolnišnici med ‘lovom na napotnico‘ umrl pacient, se je nekaj podobnega zgodilo tudi na Urgenci Kliničnega centra v Ljubljani. OK, na urgenco prihajajo hudi primeri in takšne stvari se dogajajo. Vendar se ne bi smele na tak način! Človek na robu smrti je čakal štiri ure, očividci pa so med zgražanjem (nad zdravniki!) od zdravnikov samih morali požreti sarkazme kot “Pokličte PopTv!“, “Dramatizirate!” in “Itak bo umrl.“.
Give me an F! Pardon. Give me an S! Give me an I! Give me a C! Give me a K! Give me an O! What’s that spell? SICKO! What’s that spell? SICKO! What’s that spell? SICKO!
V Sicku je Slovenija omenjena (v slabšalnem pomenu) kot država, ki je na lestvicah kvalitete zdravstvene oskrbe mesto za ZDA. Po teh kiksih si po moje tako visokega mesta ne zaslužimo.
Sploh me ne čudi, da se je kaj takega zgodilo. Čudi me to, da se ni že prej, oziroma da se ne dogaja pogosteje. Moje izkušnje – na urgenci sem bil dvakrat, obakrat kot spremljevalec – so katastrofalne.
Če človek tam ni ’stalna stranka’, se težko znajde. Za info okenci praviloma ni osebja. Če pa po naključju je, te, potem ko jim vse obrazložiš, preusmeri na sosednje okence. Tam pa praviloma spet ni nikogar.
Po ureditvi papirologije nastopi čakanje na vrsto. Ponavadi se to dogaja tako, da bolnik sedi v kakšnem stranskem hodniku <sarcastic>tam nekje pri Zalogu</sarcastic>, medtem ko spremljevalec čaka pred vrati sprejemnice. Med čakanjem pa doživlja stvari, zaradi katerih se mu ježijo lasje.
‘Moj’ primer: nekakšen ‘dežurni’ (morda voznik rešilca?) na postelji na kolesih pripelje bolnika, katerega stanje lahko vsak laik oceni za hudo resno. Meni nič, tebi nič ga parkira na strani hodnika, potrka na vrata sprejemnice in vstopi. Čez čas se ponovno prikaže in brez besed odide. Bolnika, ki se v deliriju zvija, stoka, vpije, joka, you name it, ne pride nihče – niti medicinska sestra, kaj šele zdravnik (m/ž) – niti pogledat! <sarcastic>Še sreča, sicer bi se mu lahko zgodilo, da bi ga poslali po napotnico na drug konec Ljubljane.</sarcastic> Ampak nekje globoko v kolesju UKCja ga vseeno obravnavajo prednostno, ker pride po (skoraj) dveurnem čakanju kljub vsemu na vrsto prej kot ‘nekateri manj urgentni primeri’ (aluzija na osebo, ki sem jo spremljal). Odpeljejo ga v sprejemnico in <dark>potem ga ne vidimo nikoli več</dark>.
Sam med vsem tem ordealom hvalim vse mogoče panteone, da nisem na njegovem mestu.
Pomočnik strokovne direktorice kliničnega centra, doc. Matej Cimerman, dr.med: “Izgleda, da ne gre za strokovno napako.“, “Gre pa nedvomno za konflikt pri komunikaciji.” Ki na urgenci izgleda takole: “Ne trkajte!”
Aleluja!
Balkonski