http://www.youtube.com/watch?v=lg8LfoyDFUM

Vse kaže, da je Ronald Jenkees sprožil nov e-plaz. Zgornja dva še-ne-komada sta kot iz kakšnega učbenika kreativnega <mmmm/> “delanja-komadov”: US and A-jevci bi temu rekli in-your-face. Če “prevedem”: niti ni treba, da ti je zadeva všeč, ampak, ko jo slišiš, zagotovo zastrižeš z ušesi. Tudi obrvi dvigneš.

Cutomu Kato, Tadaši Osanai (Kabušiki Kajša Korugu) in Ikutaro Kakehaši (Rōrando Kabušiki Kajša) si zagotovo že manejo roke. Yamaha bo tudi znala izkoristiti reklamo. Škoda, da tega ne morem (več) reči za Toma Oberheima.

Thanks fer readin’ y’all! Peace!

Balkonski

Mnenja sem, da odlično opišejo situacijo: nekdo mora biti neprišteven. Vseeno, kje začnem.

Recimo pri SCT. To ne more biti gradbeniško podjetje. Nominalno že, dejansko pa je to diletantska, da ne rečem kriminalna grupacija. Kolikokrat se je že zgodilo, da so popravljali - navzgor in na stroške davkoplačevalcev seveda! - pogodbeno določene cene objektov, ki so jih gradili? Mimogrede, gre za retorično vprašanje. Poleg predorov se spomnim še enega od vzhodnih odsekov avtocestnega križa, ki se je že prej kot v letu dni začel krepko pogrezati. Izkazalo se je, da zato, ker so nasutje namesto iz gramoza naredili z lokalno mešanico ilovice. Izgovor je bil za anale: nismo vedeli, da se bo to zgodilo, ker s tem (do zdaj) nismo imeli izkušenj. Exsqueeze me?!? Zakaj niste vprašali mene?!? Nisem gradbenik, a bi vseeno vedel svetovati proti takšnemu početju. Poleg tega: je bil razpis posla sestavljen tako šlampasto, da ni zahteval izvajalčevih izkušenj?

Se pa v krogih SCT najdejo strokovnjaki svetovnega kova za ponudbe. Praviloma sestavijo takšne, da so cenovno za kakšen evro bolj ugodne od konkurence (hej!, kje je protikorupcijska komisija, ko jo potrebuješ?) in take vedno znova, slabim izkušnjam iz preteklosti navkljub, prepričajo naročnike.

Kar nas pripelje do DARS: kako lahko ob vseh <understatement-of-the-century>neprijetnostih</understatement-of-the-century> v zvezi z že prevzetimi objekti, ki jih je gradil SCT, vedno znova naročajo posle pri <you’d-never-guess/> SCT?

Seveda ne moremo mimo vlade in parlamenta - DARS-ovih ata in mame.

Morda so neprištevni (tudi) organi pregona (policija in tožilstvo), ker takšnih nečednosti ne privedejo do pravičnih epilogov na sodiščih. V kompaniji z vlado in parlamentom, ki ne predlagata / sprejmeta ustrezne zakonodaje, ki bi prej omenjene nečednosti kriminalizirala (če še niso).

Skratka, nekdo mora biti kriv. Zaradi mene se lahko branijo tudi z neprištevnostjo. V tem primeru jih je treba strpati v psihiatrične ustanove, sicer pa v zapore. Na zaprte oddelke. Za dolgo časa. Mimogrede, na Kitajskem bi se kazni - neprištevnost gor ali dol - glasile “glavca preč“.

Če se lotim še konkretnih stvari okoli šentviškega predora:

Žurnalov članek ima naslov “Varen tudi brez protipožarnega ometa“. S tem ne more biti vse v redu. Če je varen tudi brez protipožarnega ometa, potem je diletant projektant, ali pa so pocarji naročniki, ki so tak projekt “kupili”. Naprej: tiskovna predstavnica Urada predstojnika Inšpektorata RS za okolje in prostor Helena Vrhovec pravi, da “območje, na katerem je odpadel del zaščitnega ometa, leži v galeriji – delu avtoceste, ki se uporablja že več let in v katerem so bila pred kratkim izvedena le sanacijska in vzdrževalna dela, torej ne na območju novega predora. Vrhovčeva je zatrdila, da je bil ta del avtoceste zgrajen na podlagi gradbenih dovoljenj, izdanih pred več leti, zato se tovrstna dela izvedejo kot vzdrževalna na podlagi določb zakona o javnih cestah, gradbena inšpekcija pa pri teh delih nima pristojnosti.” Kdo jih potem ima? Nekdo jih mora imeti! Prvo nagrado pa pobere tale njena izjava: “Omet v tehničnem smislu predstavlja zaščito konstrukcije, na katero je nanesen, in ne zaščite uporabnikov predora.”. Se pravi, da so zaključna dela v predorih samo zaščita investicije (t.j. predorov samih) zaščita uporabnikov je pri tem drugotnega pomena. Hm. Dobro vedeti (beri: predori na naših avtocestah me bodo videli zelo redko, če sploh).

Direktor operative za nizke gradnje pri SCT Borut Willenpart je tudi vreden uvrstitve v anale. Pravi, da SCT ne more prevzeti odgovornosti, ker je “protipožarno zaščito v predoru Šentvid, del katere je le nekaj ur po torkovem odprtju avtocestnega odseka Šentvid–Koseze odpadel na vozišče, postavil podizvajalec iz Velike Britanije, podjetje Ceramicoat”. Yo!, s kom je DARS podpisal pogodbo, z SCT ali s Ceramicoat-om?!? Mimogrede, tukaj se skriva tudi poduk za DARS: v razpisnih pogojih bi morali stati tudi pogoji za (potencialne) podizvajalce! Najbolje taki, ki bi narekovali, da mora tudi vse podizvajalce požegnati DARS!

Strokovnjak za nizke gradnje Alojzij Juvanc z ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo je potegnil iz klobuka naslednjo cvetko: “Stik ometa in dilatacije je lahko načela že sama glasba, ki so jo predvajali ob slovesnem odprtju predora.”. Spet: je neprišteven naročnik, projektant, izvajalec ali Alojzij?

Minister Radovan pravi, da je zadeva nesprejemljiva in da “bo stroške sanacije kril izvajalec del”. Pravilno, minister Radovan! Ampak kriti mora tudi penale za zaostanek in povzročeno nevarnost (in morda še kakšne).

Nekaj podobnega se da prebrati tudi v Dnevniku. Z dodatkom, da zgoraj omenjeni Willenpart pravi, da je protipožarno zaščito zahteval naročnik, zato da se je povečala varnost objektov, ki so nad galerijo. Ja, ampak zdaj te zaščite ni več!?! Torej so objekti nad galerijo v nevarnosti. Kar nas pripelje v protislovje z zgornjim “Varen tudi brez protipožarnega ometa”. Ponovno: kdo je neprišteven?

Mimogrede, tako SCT pljune v lastno skledo tudi v članku na RTV: “V primeru prometne nesreče v predoru bi namreč lahko prišlo do vžiga in sproščanja visokih temperatur, kar bi lahko poškodovalo objekte nad galerijo, je pojasnil Willenpart.” In v naslednji vrstici: “SCT: Predor je varen”. Ponavljam: kdo je tu nor?

Na RTV se da med drugim prebrati, da “Žerjav meni, da bodo ljudje nevšečnosti hitro pozabili.” Prav nasprotno, minister Radovan! Ljudje bomo za vaše (vlada, parlament, DARS, etc.) napake plačevali in vas preklinjali še dolga leta!

V istem članku minister Radovan pravi, da “ni odpadel omet, kot je bilo rečeno, in ni odpadel beton, ampak lahek porozni material.” Note to self: kaj je že povzročilo nesrečo Columbije?!? Tako je: lahek porozen material, za katerega so sprva vsi po vrsti zatrjevali, da “ne bi mogel povzročiti”. Radovan, ne nam saditi rožic, ker se boste sicer osebno znašli na spisku potencialnih neprištevnih.

Aja, še to: “strokovnjak za požarno varnost Andrej Čufer” s svojim odprtim pismom ne prispeva veliko k svoji strokovnjaški kredibilnosti: s tako slovenščino ne bi maturiral. In potem se čudimo, da takim in drugačnim strokovnjakom navkljub avtoceste nekajkrat preplačamo, namesto autobahn-ov pa kasiramo škart robo.

Ostali viri: Finance, Delo, Finance some more, the return of the son of Finance some more.

Balkonski

P.S. Najverjetneje bo obveljalo, da smo neprištevni naivni volilci kratkega spomina, ki vedno znova volimo falote vseh vrst.

P.P.S. Zgodba se nadaljuje: “Tako za predor kakor za cel odsek AC Šentvid-Koseze še ni bilo izdano uporabno dovoljenje.” A moram spet ponoviti: kdo je tu nor?

P.P.P.S. Getting used to…

Prva asociacija? Prišel je v pravo sredino: naši sodniki njegovemu priimku dajejo “a whole new meaning“. No, wait!, scratch the “whole new”!

Balkonski

Star čebelji pregovor pravi: …

vir: Moss, Moss

Balkonski

1. Marjetica kruza med aristo-diplomacijo.
2. Neopionirčki mahajo z zastavicami.
3. Medtem ko US and A-jevci poskušajo Dvojniveja odstaviti, mu JJ poje hvalnice (avtogol par excellence).

Zanemarljivo:

1. 600 kiloevrčkov, pomotoma nakazanih iz MORSa. Nepomembna vsota: niti ne tretjina evra po državljanskem repu, malce več po davkoplačevalskem. Sploh ni vredno novice.

Balkonski

Malo jih je sprovociral Pezdir, malo Matoz, poslanka Žgajner Tavževa jih je razkurila z izmikanjem konkretnemu odgovoru o (njeni) plači, minister Gregor se je, ko mu je ena od sodnic očitala pomanjkljivo znanje o sodstvu, celo bil primoran sklicati na svoj doktorat. Tristo kosmatih! Celo zdravniki, s katerimi se je pogajal pred sodniki, mu niso očitali pomanjkanja znanja anatomije! Sodnica, ki ima 1800, ne, pardon, 2200 evrčkov, ne pardon, … koliko že?, plače je delovala kot kakšna užaljena smrklja. Matoz jo (in jih) je pozival naj vendar slečejo toge in se obnašajo priložnosti primerno, a (spet z izjemo Testena) zaman. Poslanki Beblerjevi je ušla primerjava med kvaliteto in kakovostjo. Plus ena odvetnica za dobro mero.

“Glas ljudstva” je z dvema tretjinama proti eni pokazal, kaj si o sodniških plačah in njihovi nedotakljivosti mislimo davkoplačevalci (beri: thumbs down).

Po eni strani res ne vem, kaj ima z njihovo (ekonomsko pa tudi siceršnjo) neodvisnostjo in nepristranskostjo opraviti plača. Takšna kot je, je vsaj štirikrat višja od minimalne, s katero si svojo neodvisnost (od Karitasa) mora hočeš-nočeš zagotavljati prenekateri delavec. Po drugi pa situacija, ko ima od vseh udeležencev v sodni dvorani najnižjo plačo prav sodnik, le temu ne krepi avtoritete. Po tretji strani avtoriteta (formalno) nima nič opraviti s sojenjem. Po četrti smo uporabniki njihovih storitev (kajti sodstvo je servis) upravičeno nezadovoljni s sodnimi zaostanki. Po peti pa dobiš žulje od pretesnih čevljev. Ladidadida…

Sodniki (no, predvsem sodnice) pravijo, da delajo po normi, ki da je zelo visoka. Minister Gregor ne ostane dolžan in pravi, da z normo, ki jo dosežejo praktično vsi, nekaj ni v redu. Pri tem gladko pozabi, da si s (pre)nizko normo napeljuje vodo na svoj mlin, ko da sodnikom avtomatično na voljo dodatke za uspešnost pri delu. Ti so (po tretji strani) tudi s tem nezadovoljni.

Zdaj pa kronski dokaz nesposobnosti enih in drugih (in petih): menda v nekakšni regulativi piše, da morajo biti sodniške plače primerljive s poslanskimi. Pri tem so sodniki hinavski na eno, minister Gregor pa na drugo stran: “primerjavo” sodniki razumejo kot enakost, minister pa… no, kot primerjavo. Kajti resnici na ljubo se da prav lepo primerjati plačo kateregakoli sodnika s plačo kateregakoli poslanca: ali je ena nižja od druge, ali pa sta enaki. To je splošen problem vsega pravosodja: regulativa (incl. zakonodaja) je tako malomarno napisana (in sprejeta!), da pušča preveč prostora za interpretacijo. Dragi sodniki, če hočete primerjavo po vašem okusu, jo morate v regulativi konkretizirati s številkami!

Nadaljevanje kronskega dokaza: v oddaji je beseda tekla tudi o iskanju pravice na evropskih sodiščih zaradi kršenja pravice do pravočasnega sojenja. Testen je to sicer priznal, a se je skušal izmazati na račun procesnih pravil, ki se jih sodniki pač morajo držati.  Procesna pravila se vendar dajo spremeniti! Napišite novo regulativo/zakonodajo, ki bo izboljšala procedure, in jo dajte sprejeti v parlament. Sicer bo trajalo kakšno leto preden se je bodo poslanci usmilili, ampak - hej! - bolje vrabec v roki, kot vrabec na strehi.

Balkonski

Za telebane:

Hitrost prenosa podatkov *= 2/1
Cena gedžeta *= 1/2
Naročnina *= 3/2

Na srečo se pri nas ne dobi.

Balkonski

Balkonski

Pred prejšnjimi US and A-jevskimi volitvami je Tom Waits obljubljal, da se bo preselil na Novo Zelandijo, če zmaga Bush. Ne vem, če je bil mož beseda. Zagotovo pa vem, da tudi Susan Sarandon, ki je tokrat, če je verjeti Sijolu, prisegla, da bo emigrirala v primeru McCainove zmage, ne bo. Ona bo “žena beseda”.

Captain Jack Sparrow talking to Will Turner about Elizabeth: She’s safe, just like I promised. She’s all set to marry Norrington just like she promised and you’re all set to die for her just like you promised. So we’re all men of our word, really… except for Elizabeth, who is, in fact, a woman.

Balkonski

P.S. Aleca Baldwina in Roberta Altmana so menda narobe citirali (beri: mož beseda, kaj je že to?).

Da pa ni nujno, da ti redbull skisa možgane do konca, lepo dokažejo na Sport1: za razliko od prej omenjenih bastionov kvalitetnega (sic!) novinarstva, pri njih lektorji spijo samo na pol: popravili so naslov, ne pa vsebine.

Balkonski